Robida – Rubus sp. L.

Trnaste robide so razširjene po celotni Evropi in posebej znane so po visoki vsebnosti vitamina A, mineralov in sadne kisline. Najdete jih na južnih pobočjih ali gozdnih robovih, skratka povsod, kjer je dovolj sonca, saj ga imajo zelo rade in ga potrebujejo za svojo rast. Cveti v beli barvi in daje veliko medičine pa tudi cvetnega prahu. Prvi plodovi so zreli že julija, sam sadež pa lahko zori vse do septembra.

Malinjak – Rubus idaeus L.

Malinjak je vrsta grmovnice s sadeži vijoličnordeče barve, ki jih imenujemo maline. Grmičevje ima bodice, ki so sicer majhne, lahko pa nam močno otežijo obiranje malin. Ustreza ji senca do polsenca in kisla tla. Raste tudi v višjih nadmorskih višinah, cveti prav tako v beli barvi .Maline poznamo kot sadež, ki raste na vrtovih in obrobjih gozdov na grmičevju in je izredno okusno. Plodovi dozorijo pozno poleti. Uporablja se pri peki sladic, za izdelavo sokov, jogurtov in seveda kot samostojna jed. Maline imajo veliko zdravilnih učinkov. Manj poznana pa je ljudem uporaba malinovih listov, ki se najpogosteje uporabljajo v obliki čaja in so zelo zdravilni. Vsebujejo vitamine, organske kisline, polipeptide in čreslovine in so vsestransko koristni.

Pravi kostanj – Castanea sativa Mill.

Veliko drevo, ki raste skoraj po celi Sloveniji v nižjih legah. Pravi kostanj zraste do 35 m visoko in doseže premer do 3 m. Skorja je v mladosti srebrno siva in gladka. S starostjo razpoka in postane rjavo siva. Razpoke so globoke in spiralno potekajoče. Listi so dolgi do 30 cm in spodaj svetlejši. So nazobčani. Cveti junija in v začetku julija, plodovi dozorijo oktobra. Po medovitosti spada v gospodarsko pomembne medovite rastline saj na njem čebele naberejo ogromne količine cvetnega prahu in nektarja. V nekaterih letih gosti tudi listne ušice, ki dajejo še večje donose.

Divja češnja – Prunus avium L. var. sylvestris

Zgodaj spomladi, ko drevesa ravno začenjajo odpirati popke, lahko pri gozdovih na pobočju že od daleč vidimo bele »otočke.« To je divja češnja drevesna znanilka pomladi. Divja češnja cveti aprila in maja ter se istočasno olista. Cvetovi so bele barve in združeni v sedeče kobule po tri. Plodovi dozorijo sredi poletja in so manjši kot pri domači češnji. Listi so enostavni, podolgovati in eliptični. Divja češnja je naše najbolj medovito spomladansko drevo. Izredno medi in daje velike količine cvetnega prahu. Če so vremenski pogoji dobri lahko čebele naberejo celo nekaj presežkov medu. Divja češnja ima v gozdu pomembno vlogo. Njen opad izboljšuje lastnosti tal. Plodovi so hrana številnim pticam, ki raznašajo koščice in tako skrbijo za njeno razširjanje.

Lipa – Tilia platyphyllos Scop

Lipe običajno ne povezujemo z gozdom, čeprav je tudi gozdno drevo. Lipo največkrat vidimo na dvoriščih, kmetij, na vaških trgih, ob gostiščih, v parkih in drugje, kjer s svojo mogočno krošnjo delajo senco. Na prostem lahko razvije zelo veliko krošnjo in zato sodi med mogočnejša drevesa.
Lipa zraste do 40 metrov visoko, deblo pa doseže do 5 metrov premera. Ker zelo rada odganja iz panja, je pri zelo starih drevesih običajno skupaj zraščenih več debel. Doseže starost do 500 let.

Lipovec – Tilia cordata Mill.

Je do 30m visoko drevo, z dišečimi cvetovi, ki so po 3-10 združeni v socvetja. Lipovcu pravimo tudi malolistna lipa. Listi so manjši kot pri lipi, srčaste oblike, pecelj je gol, na spodnji strani listov so rjave dlačice. Po medovitosti spada v gospodarsko pomembne medovite rastline saj na njem čebele naberejo ogromne količine nektarja. V nekaterih letih gosti tudi listne ušice, ki dajejo še mano.

Beli javor – A. pseudoplatanus L.

Beli ali gorski javor zraste do 40 metrov v višino in lahko doseže veliko starost. Deblo drevesa je ravno in pogosto kmalu razvejano, pokrito pa je s sivim in sprva gladkim lubjem, ki pri starejših drevesih razpoka na široke luskaste plošče. Krošnja je velika in pravilno oblikovana. Cvetovi so drobni in zeleno rumeni, združeni pa so v grozdasta socvetja. Oplojeni cvetovi se razvijejo v krilata semena s krili nameščenimi v obliki črke V. Je dobro medonosno drevo, prav tako daje velike količine cvetnega prahu. Od spomladi do pozne jeseni gosti različne vrste ušic, ki povzročajo čebelam koristno mano.

Mali jesen – Fraxinus ornus L.

Drevo ne zraste visoko, nekje do 20 metrov, premer debla pa do 0,5metra. Je eno redkih dreves pri nas, ki zelo močno cveti. Njegovi cvetovi so beli. Njegov sorodnik veliki jesen ima v primerjavi z njim zelo skromne cvetove, pa tudi večje dimenzije dosega, ločimo ju še po črnih brstih (Veliki jesen). Les je sicer zelo trpežen, a se ga zaradi premajhnih dimenzij za mizarstvo, običajno kar skuri. V preteklosti so les uporabljali v kolarstvu, liste za barvanje v črno.
Kakšna je torej njegova povezava z mano. V Bibliji je omenjena nekakšna mana in to bi naj bila prav ta mana iz malega jesena. Mana se pridobiva z zarezovanjem debel. Iz ran na deblu prične iztekati sok, ki na zraku počasi kristalizira.

Vrba Iva – Salix Caprea L.

Iva je listopadno drevo iz rodu vrb s povešeno krošnjo in dolgimi gibkimi visečimi poganjki, ki segajo skoraj do tal. V višino in širino zraste nekje do 12 m. Ima ozke suličaste liste, ki se končajo s konico. Cveti zgodaj spomladi in daje čebelam prve velike količine cvetnega prahu. Cvet je v bistvu mačica rumene barve zaradi obilice cvetnega prahu. Uspeva na zelo svetlih rastiščih, ustrezajo ji vse vrste tal, pomembno je le da ima dovolj talne vlage.

Trepetlika – P. tremula L.

Navadni češmin je pogost in vsem dobro znan, do 3 m visok, listopadni, pokončen grm z dobro razvitim koreninskim sistemom in šibastimi, slabo razvejenimi poganjki z vzdolžno nagubano skorjo. Na dolgih poganjkih so razviti značilni, do 2 cm dolgi trojnati trni, ki so pravzaprav preob­raženi listi in tudi nekakšen zaščitni znak češmina. Cveti meseca maja v rumeni barvi, po cvetenju pa razvije drobne rdeče plodove s semenom. Daje veliko nektarja in cvetnega prahu.

Rumeni dren – Cornus mas

Je drevo, ki zraste od 6 do 8 metrov visoko in ima rjavo rumenkasto skorjo na deblu in rdeče rjavo skorjo na vejah. Listi so enostavni in jajčasti z ravnim robom. Na veje so nameščeni nasprotno. Zgornja stran listov je gladka, spodnja pa dlakava in svetlejših odtenkov. Cvetovi so, kot že slovensko ime pove, rumene barve. Dvospolni cvetovi so združeni v kobule. Drevo cveti še preden se olista, iz oplojenih cvetov pa se razvijejo škrlatno rdeči koščičasti sadeži elipsaste oblike – drnulje. Hitro se razrašča in cveti v mesecu maju. Daje veliko medičine in tudi nekaj cvetnega prahu. Plodovi so užitni in imajo prijeten in kiselkast okus. Znotraj plodu je seme s trdo lupino.

Navadni češmin – Berberis vulgaris

Navadni češmin je pogost in vsem dobro znan, do 3 m visok, listopadni, pokončen grm z dobro razvitim koreninskim sistemom in šibastimi, slabo razvejenimi poganjki z vzdolžno nagubano skorjo. Na dolgih poganjkih so razviti značilni, do 2 cm dolgi trojnati trni, ki so pravzaprav preob­raženi listi in tudi nekakšen zaščitni znak češmina. Cveti meseca maja v rumeni barvi, po cvetenju pa razvije drobne rdeče plodove s semenom. Daje veliko nektarja in cvetnega prahu.

Rakitovec – Hippophae rhamnoides

Navadni rakitovec zraste do 10 metrov visoko in ima trnaste veje s srebrnkasto skorjo, ki je na mladih vejah luskasta. Listi rastline so ozki in podolgovati, jajčasto suličaste oblike, po zgornji strani sivo zelene, po spodnji pa srebrno bele barve. Po spodnji strani so ti 2-6 cm dolgi listi poraščeni s kratkimi, gostimi dlačicami. Nameščeni so na kratke peclje. Rastline so dvodomne vetrocvetke, drobni cvetovi, zraščeni v grozdasta socvetja pa poženejo zgodaj spomladi v pazduhah dvoletnih poganjkov. Cvetovi so rumenkaste barve, iz oplojenih pa se na ženskih rastlinah razvijejo majhni jajčasti plodovi rdeče oranžne ali rumeno oranžne barve.