Spominčica – Myosotis sp.

Kadar se spomladi dobro razgledamo travnikih najprej opazimo da so rast začele spominčice. Spominčica avtohtono raste na severni polobli, v pasu, kjer še uspeva nizko rastje. Imajo gosta socvetja z drobnimi cvetovi. Grmiček doseže višino 20 cm. Listi so rahlo dlakavi, cvetovi zvezdasti, majhni, roza, beli ali modri. Je trajnica, ki dobro prenaša nizke temperature. Slabo prenaša samo zelo suh mraz in temperature nad deset stopinj Celzija. So precej nezahtevne rastline. Je rastlina ki zelo privablja čebele saj jim nudi nektar in cvetni prah.

Travniška kadulja – Salvia pratensis L

Travniška kadulja je ena najbližjih sorodnic žajblja, cveti od maja do septembra na travnikih in pašnikih skoraj povsod po Sloveniji. Cvetovi so od blizu res na moč podobni žajbljevim, le da so bolj vijoličasti in da jih je več. Cvetovi so dvoustnati s trikrpato spodnjo ustno. Zgornja ustna je velika, ukrivljena. Prašniki niso daljši od cvetnega venca. V navideznih vretencih je do dvanajst cvetov. Socvetje je valjasto. Stebelni listi so manjši od listov v pritlični rozeti. Zgornji deli stebla, podporni listi in cvetovi so žlezasto dlakavi. Travniška kadulja privablja številne čebele saj je sorazmerno bogata tako z cvetnim prahom, kot tudi z medečino.

Materina dušica – Thymus L.

Timijan ali materina dušica je skupno ime za mnoge samorasle oblike timijana. Botaniki si še vedno niso enotni in izraza materina dušica ter timijan, ne enačijo. Polgrm zraste do 50 cm visoko in ima olesenela, ležeča ali pokončna dlakava stebla. Listi so majhni, ozki, dlakavi ter sivozeleni in ob robovih zavihani. Cvetovi so majhni, pecljati in rožnati. Timijan ima aromatičen, malce limoni podoben vonj in grenak okus. S strani čebel je zaradi privlačnosti močno obiskan.

Njivsko grabljišče – Knautia arvensis (L) Coult.

Njivsko grabljišče je značilna rastlina slovenskih travnikov. Njegovo glavičasto socvetje je sestavljeno iz drobnih svetlovijoličnih cvetov z majceno čašo in štirimi zraslimi venčnimi listi. Rastlina zraste od 25 do 100 cm v višino in ima dlakavo steblo z nasprotnimi, sivozelenimi listi. Okoli baze rastline se razprostira listna rozeta, ki jo sestavljajo do 30 cm dolgi suličasti listi. Le-ti so na steblu enake oblike, le precej krajši. Raste do višine 2000 m.n.m. Cveti od maja do oktobra, ter z bogatim cvetjem privablja številne čebele.

Navadna nokota – Lotus corniculatus L.

Navadna nokota zraste od 5 do 20 cm, izjemoma ob podpori drugih rastlin do 50 cm visoko. Je izjemno trpežna rastlina, ki prenese nizko košnjo, teptanje in druge izjemne razmere na travnikih. Listi so peljeni na pet večjih ploskev, poganjajo pa v skupinah. Cvetovi so dolgi do 15 mm, rumeni in metuljasti. Združeni so v socvetja, v katerih je združenih od 3 do 6 cvetov. Seme se razvije v valjastem rjavem stroku. Navadni nokoti najbolj ustreza peščena podlaga suhih travnikov in košenic. V Sloveniji rastlina cveti od maja do septembra. Spada med metuljnice zato je precej medovita.

Trpotci – Plantago sp.

Trpôtec je rod, ki vsebuje okrog 200 vrst majhih rastlin, nekatere pa zrastejo tudi do 60 cm v višino. Večina izmed njih sodi med zdravilna zelišča, ki jih, zaradi razširjenosti teh rastlin, uporabljajo ljudski zdravilci po vsem svetu. Najbolj znana vrsta je ozkolisti trpotcec (Plantago lanceolata), ki je tudi znan pod imenom suličasti trpotec. Ima ozke dolge liste, cvetove pa na do 20 cm dolgih stebelcih. Daje manj nektarja pa zato več cvetnega prahu. Cveti poleti vendar se cvetenje po košnji zavleče še v jesen.

Navadni glavinec – Centaurea L.

Pokončno steblo navadnega glavinca je enostavno ali v zgornji polovici razraslo. Stranski poganjki so kratki. Steblo je olistano s premenjalno razvrščenimi suličastimi do jajčastimi listi. Na vrhu poganjkov se razvije socvetje, ki je značilno za nebinovke in mu pravimo košek. Steblo je pod koškom odebeljeno. Košek oblikujejo številni škrlatni cvetovi. Cveti v vijolični barvi skoraj celo leto do jeseni. Daje nektar in cvetni prah. Jajčasto oblikovan ovojek pod cvetovi tvorijo ovojkovi listi. Za ovojkove liste navadnega glavinca je značilen rjavkast suhokožnat rob, ki je cel ali natrgan, nikoli pa ni glavničasto razcepljen – češljast. Navadni glavinec je razširjen po vsej Sloveniji in je ena najpogostejših rastlin pri nas.

Plazeča detelja – Trifolium repens L.

Plazeča detelja ima od 20 do 50 cm dolgo plazeče steblo, ki se na kolencih ukoreninja. Cvetovi so drobni, metuljasti in pecljati, bele ali redkeje rožnate barve ter sestavljajo kroglasta socvetja. Je izredno medovita in cveti praktično celo leto v beli barvi. Čebele jo zelo rade obiskujejo. Socvetja imajo običajno premer med 15 in 20 mm, pecelj pa je dolg okoli 7 cm. Listi so sestavljeni iz treh, izjemoma tudi več lističev, ki se razvijejo na vrhu dolgih pecljev in so narobe jajčasti ter imajo drobno nazobčan rob. Razširjena je po košenicah in travnikih Evrope ter severne in zahodne Azije, kjer cveti od maja do septembra.

Srpasta meteljka – M. falcata L.

Medicago falcata je rastlinska vrsta iz rodu Medicago. Doma je v Sredozemlju, vendar jo najdemo po vsem svetu. Tvori simbiotično razmerje z bakterijo Sinorhizobium meliloti, ki je sposobna vezavo dušika.

Navadni oslad – F. vulgaris Moench

Lihopernati pritlični listi navadnega oslada tvorijo rozeto, nekaj pa jih je razvitih tudi na pokončnem steblu. Listi so dolgi 15–25 cm in široki približno 3 cm. Zmečkani dišijo po pomaranči. Na vsakem listu je 8–30 lističev, ki imajo po robu velike zobce. Večinoma šestštevni beli cvetovi oblikujejo razvejano socvetje. Trajnica oz. cvetlica naših travnikov, gozdnih robov in rečnih strug. Cveti umazano belo in daje veliko cvetnega prahu in nektarja.

Črni teloh – Helleborus niger L.

Črni teloh je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod telohov (Helleborus). Ime helleborus naj bi izviralo iz grščine (smrtna hrana). Cvet je bel, včasih rožnat ali zelenkast, sčasoma pa potemni. Cveti takoj ko se prične topiti sneg. Navadno raste na vrhu neolistanega stebla, ki je visok do 20 cm. Pritlični listi so pernato deljeni, precej veliki, usnjati, obstojni in zimzeleni. Črni teloh cveti od januarja do aprila, v milih zimah pa tudi od decembra naprej. Telohi vsebujejo močne strupe (heleborin in heleborein), zato so tudi to vrsto v preteklosti uporabljali za pripravljanje strupenih napojev. Črni teloh je uporaben tudi v kmetijstvu, kot zdravilo za živino.

Mali zvonček – Galanthus nivalis L.

Navadni mali zvonček, pogosteje samo zvonček je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk. Značilen cvet ima obliko zvončka (od tod tudi ime) in je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. Cveti v nežno beli barvi z zelenkastimi robovi. Čebelam daje prve koške obnožine in prve kapljice cvetnega prahu. Listi so pritlični in črtalasti. Rastejo že zgodaj pomladi.

Pomladanski veliki zvonček – Leucojum vernum L.

Pomladanski veliki zvonček, tudi norica, je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk. Njegovo cvetno steblo je brez listov. Ima enega, redko dva zvonasta 15–25 mm velika cvetova. Visijo posamično na visokem cvetnem steblu. Ima šest enakih cvetnih listov, ki imajo na koncu svetlozeleno liso. Cvetovi dajejo čebelam prvi nektar in cvetni prah. Veliki zvonček se množi z delitvijo čebulice in s semeni. Cvetni pecelj se med dozorevanjem semen zelo podaljša, težka glavica nato pade na tla in se odpre. Semena raznašajo tudi mravlje. Raste na s hranili bogatih vlažnih apnenčastih tleh, predvsem v listnatih gozdovih in soteskah ter na vlažnih travnikih. Rastlina je strupena.

Trobentica – Primula vulgaris Huds

Trobentica je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, poznana po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do maja. Za čebele so zanimivi prvi cvetovo dokler so še toliko plitki, da čebela lahko posesa nektar iz dna cveta, kasneje pa ne več toliko ko cvetoci zrastejo.Trobentica je poleg zvončka ena najbolj znanih znanilcev pomladi.

Pomladanski žafran – Crocus vernus vernus

Pomladanski žafran je vrsta v družini perunikovk. Je med prvimi spomladanskimi cvetlicami na naših travnikih. Zaradi svoje pogostosti je morda manj zanimiv kot druge zgodnje pomladanske cvetice. Po travnikih, sadovnjakih, na robu gozda in po logih lahko najdemo različno obarvane primerke, od povsem belih do takih z močnimi progami. Ima navadno vijoličasto cvetno odevalo, dolgo 3,5 do 5 cm, in brazdo daljšo od prašnikov, ki so trije, venčnih listov je šest. Zacveti takoj spomladi ko skopni sneg v rožnato do vijolični barvi in daje nekaj nektarja in več cvetnega prahu. Rastlina ima v zemlji okrogel ploščat gomolj, ki ga obdaja rjava kožica. Iz gomolja izrašča cevast cvet. Listi so dolgi in imajo po vsej dolžini belo črto. Povezujejo jih bele kožice. Ko žafran odcveti, se listi močno razvijejo, da omogočijo dozorevanje gomolja.

Spomladanska resa – Erica carnea L.

Spomladanska resa je majhen grmiček, ki cveti zgodaj spomladi. Je ena prvih rastlin v letu, ki omogoča čebelam bogato pašo. Običajno prerašča večje površine. Je rastlina, ki jo uporabljamo tudi v hortikulturi za zasaditev gredic. Spomladanska resa zraste v do 30 cm visok vednozelen in močno razvejan grmiček. Poganjki so navadno pokončni in lahko lomljivi. Listi so igličasti dolgi do 10 mm in široki do 1 mm. Imajo zašiljeno konico. Rastejo v vretencih po trije ali štirje skupaj. Spodnja stran ima belo črto. Cvetovi so rožnati, rdeči, izjemoma tudi beli. Združeni so v grozdasta socvetja. Iz cvetov izraščajo temni prašniki. Spomladanska resa cveti od februarja do julija, prej v nižinah, kasneje v hribih. Iz cvetov se razvijejo semenske glavice, ki vsebujejo drobna rjava semena.

Jesenska vresa – Calluna vulgaris

Jesenska vresa je v sorodu s spomladansko reso, saj sodi v isto družino. Vendar pa sta si rastlini podobni le na hitro. Jesenska vresa cveti jeseni, porašča pa kisla tla. Jesenska vresa je grmiček, ki zraste do 50 cm visoko, izjemoma do 100 cm. Ima pokončne in lahko lomljive poganjke. Pogosto raste skupaj več rastlin, ki tla gosto porastejo. Koreninski sistem je gosto razraščen. Listi so luskasti, enostavni in drobni. Dolgi so do 3,5 mm in 4-redno razmeščeni. Cvetovi so rožnati in razmeščeni v do 15 cm dolge grozde. Cveti od avgusta do oktobra. Oprašujejo jo žuželke in veter. Plodovi so okrogle glavice.

Navadni jetrnik – Hepatika nobilis Mill.

Navadni jetrnik je zelnata trajnica, ki uspeva v gozdu ali na njegovih obronkih od nižin do gozdne meje. Visok je od 5 do 15 cm. Ima plazečo koreniko, ki se vrašča z gostim šopom korenin. Spomladi požene stebelce, kasneje pa še listi. Listi so prezimni, pritlični, z dogimi, dlakavimi peclji, trokrpi in usnjati. Listna ploskev je po zgornji strani zelena in spodaj rdečkasto rjava do vijoličasta. Cvetovi so posamični na treh dlakavih čašnih listih in temnordečem cvetnem steblu. Cvetovi imajo šest do deset cvetnih lističev, ki so lahko različno veliki, jajčaste oblike, večinoma so modri, redkeje pa rdeči ali beli. V cvetu je množica prašnikov in številne srebrno dlakave plodnice. Po oploditvi se razvije mnogo enosemenskih oreškov s kratkim kljunom, ki jih mravlje raznašajo naokoli in skrbijo za razraščanje vrste. Cvete od marca do aprila tudi maja odvisno od rastišča in privablja številne čebele.

Navadni pljučnik – Pulmonaria officinalis L.

Navadni pljučnik je zelnata trajnica. Pritlični listi imajo srčasto ali jajčasto obliko, so grobi in nedeljeni ter so izrazito hitro zoženi v pecelj. So rumenozeleni, prisotne pa so tudi okrogle, pogosto ostro zamejene bele lise oz. pege. Zgornja stran lista je gosto pokrita s kratkimi papilami, tj. drobnimi izboklinami različnih oblik iz listne povrhnjice (epidermisa), prisotne pa so še ščetinaste dlake in redki žlezni laski; dlake in laski se nahajajo tudi na steblu. V višino zraste okoli 15 cm. Je polsenčna vrsta. Cvetovi so zvezdasti z razprostrtim robom in so sestavljeni iz petih zraslih venčnih listov, cvetna časa je zrasla. Cvet je sprva obarvan rdečkasto, nato pa se skozi čas zaradi spremembe pH vrednosti rastlinskih barvil, imenovanih antociani, obarva modro-vijolično. Cveti od marca do maja.

Votli petečinček – Corydalis cava (L.) Schweigg. et Koerte

Votli petelinček (ime je dobil po votlem gomolju) cveti v vlažnih gozdovih in na pašnikih po vsej Sloveniji od marca pa vse do junija. Prepoznavanje zaradi značilne oblike cveta sploh ne bo težko – someren cvet brez čaše z zraslimi venčnimi listi in deljeni, premenjalno nameščeni stebelni listi takoj povedo, da gre za  rosničevko, rožnat cvet, daljši od 1 cm, pa izda petelinčka. V Sloveniji boste našli še podobnega čvrstega petelinčka (verjetno ste že uganili, da pri tem gomolj ni votel), za ločevanje med njima pa ne bo treba izkopati gomolja – poglejte le podporne liste pod cvetovi. Če so deljeni, je pred vami čvrsti petelinček, če so celi, pa votli.

Navadni regrat – Taraxacum officinale

Navadni regrat je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble. Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod vzcveti že konec marca. Regrat spada med prve pomembnejše paše v spomladanskem času. Je dvoletna rastlina ki zacveti v aprilu v rumeni barvi. Listi so uporabni kot solata. Čebelam nudi izdatne količine cvetnega prahu in nektarja. Cvetišče se preoblikuje v značilno regratovo lučko, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka, zato jih veter lahko raznaša, kar je zelo hiter način razmnoževanja.

Polaj – meta – Mentha pulegium L.

Polaj (Mentha pulegium) ali ustnatice zraste 10 – 50 cm in cveti junija do septembra. Uvrščamo jo med trajnice.Raste na vlažnih obrežjih, izhaja iz Sredozemlja in je prinesen v Evropo, jugozahodno Azijo in S. Ameriko.
Rastlina aromatično diši, njeni listi so ovalni, gladki do grobo nazobčani
V primerjavi s poprovo meto vsebuje polajevo eterično olje strupeno sestavino pulegon. V ljudskem zdravilstvu so zelišče uporabljali za zdravljenje prebavnih motenj, težav z jetrih in žolčnikom in pri težavah z menstruacijo.  V večjih odmerkih so ga uporabljali kot odvajalo, vendar je zaradi tega večkrat kdo umrl.

Navadna zlata rozga – Solidago sp. L.

Navadna zlata rozga je trajnica in zraste do približno enega metra v višino. Zlata rozga raste najpogosteje na posekah in kamnitih mestih, ob železniških progah in cestah, svetlih gozdovih in ob grmovju. Cveti od julija do oktobra; nabiramo pa nadzemni del, in sicer, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi. Pri tem je treba paziti, da imamo čim manj trdih olesenelih stebel, ker je v njih manj koristnih učinkovin. Posušeno zelišče ima značilen aromatičen vonj in trpek oziroma grenak okus, uporabljamo pa lahko tudi sveže dele rastline.

V Sloveniji uspevajo 3 vrste zlate rozge: poleg invazivne orjaške zlate rozge (Solidago canadensis) in agresivne kanadske zlate rozge (Solidago canadensis) poznamo tudi navadno (Solidago virgaurea), ki se uporablja za lajšanje blagih vnetij. V Medenem parku bo zasejana zgolj naša domača navadna zlata rozga.

Navadna krvenka – Lythrum salicaria L.

Navadno krvenko, od 30 cm do 2 m visoko rastlino, boste od junija do septembra našli na vlažnih travnikih in ob vodah. Na vrhu pokončnega stebla, ki je lahko tudi razvejeno, ima gosto klasasto socvetje rožnatordečih cvetov z dvojnimi čašami in po šestimi venčnimi listi. Celi suličasti sedeči stebelni listi so razvrščeni nasprotno, ob njih boste opazili tudi priliste. Na svoje bogate cvetove močno privablja čebele.

Navadni bršljan – Hedera helix L.

Bršljan zraste 20 do 30 m visoko. Živi lahko več sto let. Debelca so sive barve iz njih pa izraščajo oprijemalne korenine, ki iz dreves ne črpajo vode in hranilnih snovi. Koreninski sistem je plitev in močno razvejan. Listi so temno zeleni in svetleči na zgornji strani. Dolgi so od 5 do 10 cm in imajo od 1,5 do 2 cm dolg pecelj. Pojavljata se dve obliki listov. Na steblu in sterilnih poganjkih so listi nameščeni dvoredno in dlanasto krpate oblike s 3 do 5 krpami. Na poganjkih, obsijanih s soncem, kjer se razvijejo cvetovi, so premenjalno razporejeni in enostavne jajčaste ali ovalne oblike. Cvetovi so zelenkasto rumeni, dišeči in vsebujejo veliko nektarja. Je izrazito medovita rastlina in čebelarjem to medenje povzroča nemalo preglavic ker njegov nektar v satju v nekaj dneh kristalizira. Cveti septembra in oktobra. Spomladi dozorijo temno modre do črne okrogle jagode velike 6 do 8 mm.